Ko gomazi po hrbtu britev
kritične ostrine, voh žgečka
grozeče žvižganje večine,
grudim se v stol brez dna.

Cvilim kot piščančji sine,
naj mu ne režejo vratu,
moledujem močne svinje,
naj podarijo biseru

le en trenutek, čeprav zadnji,
da popravi boren vtis
se izkaže kot prikladni
za aplavz in vsaj en bis.

Poslednji hip bo publika
povedala razsodbo,
ali pišče koljemo
ali pove zgodbo.

yoyoba