XLVII.
Včasih – kot bi pobijal komarje –
lovim misli po vesolju
da bi jih nato
vsako posebej speštal
v nerazpoznavno besedo
na ničesar kriv
bel list papirja
lovim misli po vesolju
da bi jih nato
vsako posebej speštal
v nerazpoznavno besedo
na ničesar kriv
bel list papirja
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Tomaž Mahkovic
- 09. 02. 2011 ob 12:39
- Prebrano 810 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 360
