še imam čas
da zaprem vrata
in odprem okno

da skočim
na glavo
in pristanem
na trdem betonu

da zbiram
hrano
in sejem srečo

da razsvetljujem
ogenj v senci
in čakam
na večerjo
z odprtimi vrati

še imam čas
za pisat zgodbe
svetlobe sence
soncu
za umetnost

za moje rože
ki strčijo
kot štiri palice
vzporedno
vsaka v svojem času

in še nekaj
preostanka
da naredi še vse ostalo

ivan z