sem se podala pa sprehod.
Spremljali so me čudni pogledi
pobesnelih psic.
Urinirale so kar vsepovsod.
V mokrih čevljih,
sem kot prod iz reke,
izlila srce na brezsmiselni potep.
Za prvim vogalom si naročim prvo pivo.
Za drugim šankom, spoznam prijatelja
iz tretje šolske klopi.
Pila sva četrto pijačo in polila sva peto
vlogo za odobritev očetovstva.
Abba zaigra sedmo pesem in
v vojaških čevljih poljubljam osmo zemljo.
Ko se mi devetič prikaže Bog, kličem hudiča,
»pridi na pomoč«.
Tišina mi še desetič obliva lica in jaz sem
pobeseneli Angel.

Silva Langenfus