Oaza

Rekli so, da v imenu raja
v daljavi obsijano je obzorje
tam kjer oko ne uvidi kraja
in stopala ne zaznajo zemlje skorje.

Potemkinove vasi smo obiskali
in v prividih lastnih kdaj postali,
še v Morfejevem objemu smo zaspali,
se zlu upa želje tam predali.

V puščavi izmučeni sta duši se spojili,
se v oazo neverni srci sta zazrli,
s potoki večne mladosti se opili,
ker vrata raja so tolmuni se odprli.

Popotni vi, ki isto pot ste si izbrali,
postojte!V srcu brez strahu in z vero
v potokih njenih gnus si boste sprali
in zajeli v tolmun ljubezni s polno mero.

Silva Šturm