Sčasoma se navadiš na samoto
kot na staro tetovažo
nad popkom,
ki se jasno izrisuje
a ne boli več.

Zvečer v skledo streseš
vrečko kokic
in se udobno namestiš v naslanjač.
Tega za vsak slučaj povlečeš v kot,
iz katerega se ne vidi hrastove omare,
polne večernih oblek,

ki jih televizija tako ali tako ne zanima.

Lidija Brezavšček - kočijaž