Pričakala me je,
se vpletla v moje iskanje
v temini noči,
kjer pozaba mutira
in kjer se
v samici raztresenih smehljajev
iz neke preteklosti,
pod ledeno skorjo nočne more
razrašča spomin.

Na dolga nočna potepanja
me je pospremila táko,
s slabim okusom v ustih
in z željo, da na kocko postavim
vse, kar ji dolgujem.
Postavila me je
v lepó niansirano svetlobo,
kjer se lahko dotikam koncev konca
in optimistično odmetavam
spone mor in utrujenih misli.
Kjer poletim na preprogi
izvezeni iz niti obljubljenega sonca
in vidim
koliko od vsega tega

prenese noč mlade lune.

Lidija Brezavšček - kočijaž