začela bom ponovno v zaboju rdečih pomaranč
sijale bodo v svoji okrogli lepoti in se mi malinasto smejale
z užitkom bom tri prerezala na pol in iz njih iztisnila kadenco
svežih idej
in kdaj bo to, me sprašuje gospod Eliot
mi ponuja svoje pero
ker je vzdušje pravo
kdaj z vprašajem
ni pravo vprašanje
in odgovor
ki ga iztiskam
ga ne zadovolji
čisto iskrena bom s teboj, gospod Eliot
ker je moja misel že na robu železniške proge
in gube okrog oči ne bodo zarezale dovolj globoko
ker je tisto, kar se seli v celično jedro, strupeno in gosto
kdo sem
Giselle
in Oni so tukaj, ki se otepajo brstenja
vse je potrebno pretehtati, pravijo
odtehtati
premeriti
preračunati
in odšteti
od računa
da se dan ne podaljšuje zaman
da se dihanje splača
sem
Giselle
le tiktakam
zakopljem svojo pomarančo
v mehko posteljo barja
je mogoče sedaj, gospod Eliot
odgovor zadovoljiva pomaranča
ali je to le šklepetajoč sok
ki ga moji prsti ne kontrolirajo več
zakaj sem v olupku in medu in polnomastnemu mleku
pod beige klobukom s povešenimi krajci
osamljena na otroškem vrtiljaku
če bi kadila
bi si prižgala cigareto
in se ulegla v travo
opazovala bi dim
kako vijuga med oblaki
pobožala bi me mravljica po lopatici
in v mravljišču poleg bi se zasanjala v odsev
sheeba