Ta stari stol
Ta stari stol na dražbi sam stoji,
pozabljen in majav ljudem se zdi.
Sploh ve še kdo, koliko mu je let,
ko znova vabi nase nas sedet?!
Spoštljivo vsi ga opazujejo,
drug drugega ljudje vprašujejo,
ugibajo, če mizam bil je svat,
s pogledi iščejo, če kje je brat.
Morda bili so bratje in sestré,
a danes v kotu sam na svetu je.
In mislim, da nihče ne ve za to
skrivnostno moč, ko sedeš nanj v temó.
Obeli se 'znenada temna noč,
prikaže muzo, ki ti daje moč.
Čeprav mižiš, v polmraku skoraj spiš,
na stolu pesniško pero vihtiš.
Že davno je tega, ko sedel nanj
sem prvič – to začetek bil je sanj;
navdihov vedno je bilo dovolj,
me vezal nase je ta stol vse bolj.
Od kod vsa vrla energija ta,
vprašujem nekega večera ga,
povej, zakaj ne zmanjka mi moči?
Nasmehne se, škripavo govori:
Ker upal sesti si na mé, zdaj vej,
da vstopil v svet si, kjer besed ni mej.
Naj le še eno stvar prišepnem ti,
ko sedeš name, ti nesmrten si!
pozabljen in majav ljudem se zdi.
Sploh ve še kdo, koliko mu je let,
ko znova vabi nase nas sedet?!
Spoštljivo vsi ga opazujejo,
drug drugega ljudje vprašujejo,
ugibajo, če mizam bil je svat,
s pogledi iščejo, če kje je brat.
Morda bili so bratje in sestré,
a danes v kotu sam na svetu je.
In mislim, da nihče ne ve za to
skrivnostno moč, ko sedeš nanj v temó.
Obeli se 'znenada temna noč,
prikaže muzo, ki ti daje moč.
Čeprav mižiš, v polmraku skoraj spiš,
na stolu pesniško pero vihtiš.
Že davno je tega, ko sedel nanj
sem prvič – to začetek bil je sanj;
navdihov vedno je bilo dovolj,
me vezal nase je ta stol vse bolj.
Od kod vsa vrla energija ta,
vprašujem nekega večera ga,
povej, zakaj ne zmanjka mi moči?
Nasmehne se, škripavo govori:
Ker upal sesti si na mé, zdaj vej,
da vstopil v svet si, kjer besed ni mej.
Naj le še eno stvar prišepnem ti,
ko sedeš name, ti nesmrten si!
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: jabolko
- 06. 02. 2011 ob 13:47
- Prebrano 778 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 268
- Število ocen: 8
