Na hodniku nekih sanj III/III (SONET)
Ubijal te je varen moj pristan,
pa vendar znova z mano tu stojiš
in hkrati v tuj objem se uloviš,
udobje skušaš drugih zdaj soban.
Vem, jaz le črni pajek sem za té,
ki mreži tvojo bit in pije kri,
svobode da premalo ti pusti.
Le pojdi zdaj, nahrani se drugje!
Na belih krilih mojih srčnih ran,
ne štejem več, saj vsakič manj boli,
odideš znova nekam daleč stran;
v neznano sreča najina beži.
Zbeži, kalvarija se tu konča,
a z mano nova sreča se igra. jabolko
Napisal/a: jabolko
Pesmi
- 06. 02. 2011 ob 01:59
- Prebrano 653 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 160
- Število ocen: 4