Nebo oči razprtih sije tvojih.
Od prvega pogleda zrem uročen.
Samotno hodim pot neskončno,
je pogled v nebo, pogled v svetlo.

Nikdar ne zaprem oči, dokler ne..
uzrem telo neba.
Obraz v tišini, dotik tihoten.
Čar teh oči noči.

Roke sem dvignil k nebu,
dlan na tvojo dlan.
Dotaknem najina nebesa,najina telesa.
Začrtano je večno čutno.

V soju zvezd, v sprehodu
z notranjo svetlobo,
pri tebi vedno snen.
V dušah plamen.

Smejoč hodim
in z mano svet objet.
V noč, v bližino
počitka sam,
to znam.

poet