Sključena
imaš ramena
in srep pogled,
prezir
ti ustnice krivi,
ne moreš prikriti
tresočih dlani…

V sebi
se spopadaš
z nevidnimi
sovražniki,
nemir obraza
te izdaja,
slutiš,
da poraz sledi.

Vem,
obstajal je
trenutek,
rešitev neznatna,
ko z bolečino
ostal si sam –

obžalujem,
da me takrat
ni bilo
ob tebi… tam…

MajdaP