OBŽALUJEM
Sključena
imaš ramena
in srep pogled,
prezir
ti ustnice krivi,
ne moreš prikriti
tresočih dlani…
V sebi
se spopadaš
z nevidnimi
sovražniki,
nemir obraza
te izdaja,
slutiš,
da poraz sledi.
Vem,
obstajal je
trenutek,
rešitev neznatna,
ko z bolečino
ostal si sam –
obžalujem,
da me takrat
ni bilo
ob tebi… tam…
imaš ramena
in srep pogled,
prezir
ti ustnice krivi,
ne moreš prikriti
tresočih dlani…
V sebi
se spopadaš
z nevidnimi
sovražniki,
nemir obraza
te izdaja,
slutiš,
da poraz sledi.
Vem,
obstajal je
trenutek,
rešitev neznatna,
ko z bolečino
ostal si sam –
obžalujem,
da me takrat
ni bilo
ob tebi… tam…
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: MajdaP
- 04. 02. 2011 ob 19:34
- Prebrano 778 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 195
- Število ocen: 6
