Tam, nekje globoko v mojem srcu se skrivaš, kot zadnji partizan.
In vedno, vsakega, ki je želel stopiti noter v ta prostor,
Si drzno in brez opravičila odločno, nemudoma zbrcal ven.
Iz tega ugotavljam, da si vse na -ist,
KI vdano brani tisto, kaj njemu pripada.

*****

Beseda s katero živim,
v njej zaspim in se umirim,
me ogreje, ko mraz neusmiljen,
daje upanje, ko svet proti meni obrnjen.

Me obvaruje pred porazom in pred žalostjo,
me objame, ko pride dan, ki poln norosti.
Ko noč mi čara temne slike solzne like,
mi barv poletnih prinese srečne slike.

Ta beseda me očara, s pogumom me navdaja
ta beseda me kot otroka z ljubeznijo razvaja,
v besedi tej pet črk življenjskega pomena,
pet črk - bistvo tvojega imena.

julijaa