Na hodniku nekih sanj II/III (SONET)

Ljubezni vlogo spretno uprizarjaš,
ko znova na hodniku sanj stojiva;
mi pluješ ven iz varnega zaliva,
za žrtev se mi ranjeno izdajaš.

V vesolje ulovljenih sanj zajadraš,
a níkdar jih ne moreš dosanjati,
ker vest ti več ne pušča mirno spati.
Povej mi zdaj, sploh veš, kam spet odhajaš?

Ko tvoje sonce rúmeno žaluje,
odvržeš vest, pometeš z bolečino.
Begav pogled mi jasno zatrjuje,

da z drugimi ujemaš se v dvojino.
Mi znaš povedat', kdo ti srečo kuje,
ko v tvoji zemlji raste s korenino?

jabolko

Komentiranje je zaprto!

jabolko
Napisal/a: jabolko

Pesmi

  • 03. 02. 2011 ob 01:08
  • Prebrano 734 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 213
  • Število ocen: 6

Zastavica