
Sam v avtu, vozim mirno,
Pojem si naglas.
V svojem svetu, srce širno,
Ljubezni le dokaz.
Pričakujem, obupujem,
Človek sem, primat.
Nepopolno izkazujem
Misli svoje... Avtomat.
Nad zemljó gradim zvestó
Vilo na oblaku.
Govoré mi vsi trdó,
Zbudil se bom v prahu.
Sanje moje so vodilo,
Trdna tla, zaklad.
Bil brez njih bi le netilo,
Zgorel, zgrmel v prepad.
V svetu tem, a v drugem svetu,
Hkrati v obeh.
Funkcioniram v razpletu,
Vidi se v očeh.
Je življenje polno pravljic,
Če le pogledat znaš...
In nevihta polna mavric,
Če sončno se v njo podaš...
Komentiranje je zaprto!

Napisal/a: Weirdness
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!