se naslajaš
ko krvavim
se naslajaš
ko iz ust
gomazi
drhal
verz
se opija
prazni
zavija
suši se limfa
prosojna
se naslanjam
na kolena
globina
se usipa
laž
v draž
obilje vprašanj
v krošnjah
slečenih srak
ostajam
zadihana
od križanja
premikanja
nerojenega
prezrcaljenja
v mrtev pozdrav
in belim obraze
ker bi
bi še
bi še
se igrala
na pol in počez
boli me
boli
preveč
besed

ali kiti vedno

kaj preživljam

kiti morda

človek

kje pa

nikoli nikoli nikoli

naj se ve, da velja

kaj

sedmi dan

sranje

saj res

denar

nimam ga

mudi se

klasika

sheeba