Sedim doli za reko
na tisti najini skalci,
se je spominjaš,
slikal sem te tam,
vedno sva pokadila,
kakšen cigaret
in nato sem te,
stisnil k sebi,
većkrat nisva nič govorila,
ni bilo potebno
tudi tišina je bila zgovorna
in bilo je lepo,
čutim te na sebi,
tvoj vonj,
tvoje dotike,
ko se vrneš
pojdeva zopet tam,
na najino skalco,
pogrešam te.
tvoje

igor žuravlev