[font=Comic][center]

Dala sem ti srce, telo in dušo,

Bil si mi vse, a kaj, ko bil si tak?

Marsikaj obžalujem, a tega, tistih trenutkov,

Ki sva jih imela ne. In tudi nikoli jih ne bom.

Bila sem tvoja, obenem morda preveč samosvoja – tega mi je žal



Solz za tabo mi ni žal, saj si mi srce razklal,

vendar tudi, če bil si moja ljubezen,

moram prebroditi to bolezen.



Psihična preobremenitev je velika,

ampak ostala mi je slika, ko bila sva srečna,

morda si kriv ti, morda jaz,

vedela ne bom nikoli zakaj me tako boli.

Tebi sem odprla srce, zaradi tebe me bole.



Kako mi lahko rečeš ljubim te?

Jaz tega sposobna nisem, če ni res.

Kako mi lahko rečeš rad te imam?

Navsezadnje ostal si sam, tako kot jaz,

Vendar boli me veliko bolj kot tebe.



Ko narazen sva šla, ostalo mi ni nič…

Ponos mi je odšel, srce mi je uvel.

Kako naj se sprijaznim z usodo?

Kje naj odgovore najdem? Zakaj?

Le to se sprašujem…



Trpim iz duše navzven, trpela bom nekaj časa,

vendar zapomni si: Ne bom jaz tista, ki bo

ponovno želela stika…Ne bom jaz tista,

ki bo čez čas obžalovala!



Kako naj k sebi se spravim?

Kako naj bolečine odpravim?

Solze niso dovolj, da bi te iztisnila iz srca, duše in glave.

NE glede na to koliko dni bo minilo,

moje srce te ne bo pozabilo,

bil si prvi, ki sem ga resnično ljubila,

bil si prvi za katerim moje srce trpi,

verjemi mi, ne zavedaš se kaj izgubil si!

[color=#A823A8][/color]

SVET SE MI PODIRA, DUŠA MI UMIRA,

SRCE MI JOKA, TELO PO TEBI STOKA.

missyka