Veslam na modrem nebu,
žamet se v črnino spreminja,
izzivam belino dneva, ko spi,
mimo zaves iščem tvoje oči.

Prižigam bližino gorečega
gladim najine rane, da preživiva,
ko volčji jati ne dovoli človek,
ogenj me greje in plamen mi pleše.

Zapiraš svoj zasanjani pogled,
popoln postajaš s tihimi nasveti,
dajanje od samega sebi, klicanje odgovorov,
a saj si zaspal in lažje ti je.

IŽ-lev