Le kaj naj bo v sredini, če ne tisto vmes?


Štiri levo. Štiri desno.
Slednje prazno sedi sredi praznih sledi.
Nekaj nog. Izogib odgovoru.
Ko gre skozi sito čisto vse.
Ko nerodno gledaš v medprstje.
Ko si za odtenek svetlejši.
V črnobelem. Ali pa tudi ne.
Ko jo objameš.
Njo, ki jo je položil na neko rjuho.
Ji odvzel sramno dlako. Morda dve.
Ko je s poljubom ostal na preobilni dojki.
Si osvetlil praštevilo.
Da bi preganjal otožnost.
S katero ji je prebarval srce.
Razmajal ograjo, v medžilju rojeno počez.

Nekaj neonk nad osivelimi lasmi.
Nekaj strun.
Nekaj krhko gibljivih dolgoprstnih potez.
Gledanje mimo.
Vzdržljivo in ne.
Tako težko spregovoriš.
Ko ti prija. Pa bi rad, da ti ne.
Ko si naslikaš temo. Pa je ni.
In si le želiš.
Kažipot.
Kako spet odpreti srce.
V zakulisni igri odstreti obraz.
Spet božati kožo na zloščenem parketu.
Govoriti o ljubezni.
Kot spiralo dima zvečeriti smeh.
Drseti znova z blazinicami po prerezu.
Zaodsevniti v šipi. Prebiti meglo.
Tako kot kdaj prej.
Pa ne gre.
Med nizkim grmičevjem se, kača,
ti plazi z rokami v zatilje.
Kako dolgo še?

patra

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

patra
Napisal/a: patra

Pesmi

  • 24. 01. 2011 ob 12:24
  • Prebrano 1693 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 610
  • Število ocen: 15

Zastavica