V mesečino zapisan pogled

droben utrinek s poti

utrne se magična sled

še preden moj angel zaspi.


Ko v transu neznanem hitim

med breze in srne s poljane

zataknjen v času se zdim

prebujam mežikave vrane.


Ko črno in rdeče med prsti držim

in mi črke kapljajo na rane

v belo zavijem ta med bolečin

zasanjan poslušam cigane.


Zeleno hrepenenje bo preraslo okop

in posadilo teloh med kotanje

takrat se odpravim na tisto pot

iskat svoje barvaste sanje.

Miroslav Tičar