otroci

na ulici

živijo

vlečejo dneve v jezi
vrtinčijo noči v zmedi
in hrepenijo

po žarkih

po izviru

kje je konec poti zanje
kje se plišasti medvedek začenja

in domišljija

kje se zanje zgodba razpleta
kje se zavrženost na rjaveče sušilo obeša

usta ne cmokajo
ni fresk čokolade
le požiranje plesnive drobtine

zaprašenost prehaja v navado

nečutenje se množi

sonce išče

sheeba