La gente no espera,
no se guarda en los pergaminos
para las fallas de primavera.
La gente que la veo yo
es parecida al fado,
como falena que por la noche
huele la melanconia,
y no se tranquila
hasta que el sol despiadado
no escupa en sus alas
la matriz de la alba.
_______________________________________________
Ljudje ne čakajo,
se ne shranjujejo na pergamentih
za spomladne kresove.
Ljudje, ki jih vidim jaz,
so podobni fadu,
kot vešča, ki ponoči
vonja melanholijo,
in se ne pomiri,
dokler brezsrčno sonce
ne pljune v njena krila
maternico zore.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Nemo
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!