Kopljem po zabojniku spominov nate,
vsi so tako jasni,razločni
kot bi se najina preteklost,
včeraj vsa porodila,
sleherni spomin ljubosumno čuvam,
ničesar ne pozabim
ničesar ne izgubim,
kot izgubljenemu kompas
je misel nate,
tako živo nosim tvojo podobo
kot,da pravzaprav nisi tam nekje,
ampak hodiš ob meni,si tu,
da tu si vedno prisotna,
nikdar nikjer drugje,
a veš ,da se včasih pretvarjam,
da si tu ob meni
in naglas se pogovarjam s teboj,
saj nisem nor le tako močno te pogrešam,
da lažje mi je si ustvarim sliko,
da si še vedno tu,
pa saj se vrneš,kajne
saj ne pozabiš name.

igor žuravlev