Barvno slepa
Z obledelo resnico opletaš
nad mojim horizontom.
Luna se spogleduje
z nagubano kožo vode,
zamolki zgodovine
plezajo po grlu.
Orumeneli papirji
visijo s stropa,
beli listi so zloženi v kupe,
senčijo robove oči.
Tišina jutra me reže od noči.
nad mojim horizontom.
Luna se spogleduje
z nagubano kožo vode,
zamolki zgodovine
plezajo po grlu.
Orumeneli papirji
visijo s stropa,
beli listi so zloženi v kupe,
senčijo robove oči.
Tišina jutra me reže od noči.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Helena
- 19. 01. 2011 ob 15:27
- Prebrano 1230 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 669
