Luna-stik
Ko spiš z odprtimi očmi,
se ti v zrkla zatikajo krajci lune,
postarana noč namaka svoje gubaste parklje v
poljane tvojih zavesti.
Ko spiš na trepalnicah in rahlo lebdiš,
ti bela usta obliva mraz.
Na tvojem otrplem telesu
se izrisujejo rdeči strupeni sadeži.
Na vekah se stapljajo reke preteklosti.
Nepremično zreš v točko vsega
in se sprašuješ
ali vidiš
ali dihaš
ali čutiš.
se ti v zrkla zatikajo krajci lune,
postarana noč namaka svoje gubaste parklje v
poljane tvojih zavesti.
Ko spiš na trepalnicah in rahlo lebdiš,
ti bela usta obliva mraz.
Na tvojem otrplem telesu
se izrisujejo rdeči strupeni sadeži.
Na vekah se stapljajo reke preteklosti.
Nepremično zreš v točko vsega
in se sprašuješ
ali vidiš
ali dihaš
ali čutiš.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Silva Langenfus
- 19. 01. 2011 ob 09:30
- Prebrano 759 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 273
