Proti soncu me dvigni

jadra odpusti na odprto morje

pregibni me komaj opazno,

ne ljubi na glas, da slišijo sosedje.


Proti soncu poglej z menoj,

ko mak znova bo cvetel

in zlato klasje bo še celo.

Tam stara hiša brez strehe

gleda še živa, v noči z zvezdami bedi

in luna pazi angela.

IŽ-lev