Na mehkem zraku zadihajo
tihe besede, se vijugasto vsedejo na list papirja,
počasi porisujeva žametno steno duše v času trena,
lepim suhe poljube v solo spevu tihe pesmi
in spiš, ko črke letijo
in sanjaš toplo pomlad, belega metulja,
rumeno rjavega lastovičarja, za en dan vzhoda.
IŽ-lev