Svizec redno v pesem skače,
smrček v pavzo pomoli;
mu ponudim kos pogače,
pa od jeze pomodri.

Petsto gramov mlečne milke,
en orehek, ogrc strt,
šop zelišč, semena, bilke -
Hej, saj si že prenažrt!

Kaj bi pravzaprav zdaj hotel?
Na - pogačo ali nič!
Saj veš, vsak je znotraj votel,
lakota je res hudič.

Me pogleda kakor kravo,
ki ji hodi mleko krast:
tukaj sem le za zabavo
ti pa me zapletaš v past.

Svizci smo na svet poslani,
da bodrimo pesnike -
včeraj me en gnu je rabil,
danes en drug ... Me ti ne?

Lidija Brezavšček - kočijaž