moker
v mesečini
ob glasbi
sumečih
mesečevih
potaplajočih
se galebov

raziskujem
njen vrat
kopičim se
v razvajanje

med miniaturne
osnutke zvezd
tam se utapljam
v neskončnost
nepoznanega
in skrivnosti

sprejemam jo celo
po koščkih
si jo dodajam
vsakič kadar
globlje udihnem
dodajam
nekaj belega
in mehkega

sprejemam jo celo
smejim se
in počutim kot doma

ivan z