Na prisojni strani

 

∞∞∞
Iz jedra vedre modrine
je danes sijalo ves dan. Predrlo mreno.
Objelo svet. Božalo, mežikalo, žgečkalo, mahalo.
Pomahalo v pozdrav. Vdihnila sem ga globoko, da so se
vsa vlakna in atomi napojili za v čas, ki prihaja. Iz pljučnih
mešičkov izdihani žarki so zarisovali znak za neskončnost.
Neskončnost svetlobe. Svetlobe, ki je bila, je, in bo.
Kot ognjena krogla, ki nima začetka, ne konca.
Njena naravna neizmernost ostaja.
staja v vedrem jedru.
∞∞∞


 

pepelka

Komentiranje je zaprto!

pepelka
Napisal/a: pepelka

Pesmi

  • 15. 01. 2011 ob 01:49
  • Prebrano 921 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 210
  • Število ocen: 5

Zastavica