∞∞∞
Iz jedra vedre modrine
je danes sijalo ves dan. Predrlo mreno.
Objelo svet. Božalo, mežikalo, žgečkalo, mahalo.
Pomahalo v pozdrav. Vdihnila sem ga globoko, da so se
vsa vlakna in atomi napojili za v čas, ki prihaja. Iz pljučnih
mešičkov izdihani žarki so zarisovali znak za neskončnost.
Neskončnost svetlobe. Svetlobe, ki je bila, je, in bo.
Kot ognjena krogla, ki nima začetka, ne konca.
Njena naravna neizmernost ostaja.
☼staja v vedrem jedru.
∞∞∞
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pepelka
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!