SPET BELI KONJI.

Spet beli konji
hrzajo v rjaste zarje,
na mahovnati ravnini,
iztegnjeni v nečimrnost.
In ti si ob leseni ograji
zavita v pled melodije,
varno skrita v smeh.
Prisluškuješ stari pesmi
godrnjavih dreves,
tam za potokom,
ki kleše srebrno razo
v črno prst.
In vate grebejo tuje ljubezni.
Potem poljubiš veter
in skodelico vročega mleka.

MAYO