Le kakšno pesem naj sedaj napišem?
Vprašanje to pred mene se postavlja.
Od nekdaj kar je dobro, sproti brišem;
beseda lepa, kot da se poslavlja.

Ta pesem moja tiha je, nemočna.
Ne slišim iz srca zdaj več smehljaja.
Je nor ta čas? Je to le mora nočna?
Besed toplina, da se že ohlaja?

Za en sonet bi dal prav vse na svetu,
čeprav potem zaključim potovanje:
S to pesmijo, sam, z angeli v poletu ...

Želim vsaj pesem peti! Ah, spoznanje -
presuho grlo, ni besed na svetu.
Hudič je vzel vodnjak, utopil sanje.


Lidija in Legy

Lidija Brezavšček - kočijaž