Oświęcim Express, 1943 (SONET)
Ne toči solz dekle v tej kresni noči,
ko trgajo me 's tvojega objema,
glej, to poslednja moja je poéma,
poljubi me, nikar krvi ne joči!
Za hip naj tvoj obraz bo kot sinoči,
kot vzhodno sonce, bela krizantema;
da v večnost pojdem, to ni več dilema,
ne voda, jutri ogenj me premoči.
Ko parni vlak brzel bo tja čez Labo,
'mel tebe bom na dlani, ni mi húdo,
ker vem, da gôri se bom ljubil s tabo.
Obrni se še zadnjič milo, ljubo,
da tvoj pogled za vedno vzamem s sabo,
ko grem zgoret tja v noč na tujo grudo.
ko trgajo me 's tvojega objema,
glej, to poslednja moja je poéma,
poljubi me, nikar krvi ne joči!
Za hip naj tvoj obraz bo kot sinoči,
kot vzhodno sonce, bela krizantema;
da v večnost pojdem, to ni več dilema,
ne voda, jutri ogenj me premoči.
Ko parni vlak brzel bo tja čez Labo,
'mel tebe bom na dlani, ni mi húdo,
ker vem, da gôri se bom ljubil s tabo.
Obrni se še zadnjič milo, ljubo,
da tvoj pogled za vedno vzamem s sabo,
ko grem zgoret tja v noč na tujo grudo.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: jabolko
- 14. 01. 2011 ob 09:59
- Prebrano 875 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 578
- Število ocen: 16
