Pa kdo še danes piše pesmi,

kdo še verze plete v šal besed,

malo jih hodi še zunaj s polakiranimi čevlji,

če pa že je kak doktor in namišljeni povzpetnik,

ki bi rad dosegel neke daljne vrhove v svoji glavi,

zato ne mislim več samo na speve,

ne pripravljam se na ceremonije stihov,

a poslušam še vedno tihe dihe,

nezrežirane, vsakdanje.

Brez galerij oblek in načrtovanih pohodov.

Nekam grem in spet pridem.

Vmes bo noč in prej še dan.

IŽ-lev