Sedaj vem, kdaj mi bo prišlo.

Potek mi je poznan,
protokol obvladam.

Poljub.
Slina na koži.

Naraščajoč nemir.

Slike,
besede,
glasovi
se množijo,
prepletajo
vozlajo,
dokler se ne združijo v čudno,
brenčečo prejo.

Skelenje v stegnih
potuje do zadnjice,
trebuha
in prsi.

Zmedo poskušam mrzlično umiriti
in jo razčleniti na fragmente,
na katere se bom lažje osredotočila.

Večkrat zaman.

Ko se klobčič stopnjuje v gnezdo
in se dvigne do grla,
nenadoma poči.

Jasnost
in ostrina trenutka
presekata telo.


Blaženost
se izlije v grlo
in rodi pesem.

MOMO