Prenesimo naše želje ne le na papir,
marveč tudi v življenje.
Izpolnimo jih!
Hodimo kot, da se tal dotikamo zadnjič,
ne ozirajmo se nazaj…
v tem trenutku je sled prihodnost.
Odidimo mimo minskega polja,
ki v nas reže rane, sledi,
spomine na bolečine.
Najdimo sončni vzhod jutra,
ki še ni vstalo in ljubimo vsak
trenutek odraščanja žarkov.
Začutimo življenje in ga spoštujmo,
kot nam je dano.
Ni potrebe po spreminjanju poti,
le hoditi moramo po njej!

KatarinaP