Veduta

Nad Koprom vetrc meglo trga v štrene,
nebo kakor limona se solzi,
star pes zalaja v preplašeno ščene,
ki žalostno v govejo kost bolšči.
Med oljkami se sraka spreletava.
S košatim repom mačka tla pometa,
hodeč za njim, ki ves zasanjan tava,
medtem ko srce in dušo v stihe vpleta;
kot šibje vrbovo preproste, nežne,
kot milnati mehurčki lepe, bežne
in nepotrebne svetu - razen nji,
ki zjutraj se v objemu z njim budi.

Tomaž Mahkovic

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

Tomaž Mahkovic
Napisal/a: Tomaž Mahkovic

Pesmi

  • 08. 01. 2011 ob 10:12
  • Prebrano 1409 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 854
  • Število ocen: 21

Zastavica