Dotaknila sem se niti smrti
kakšna se ti zdi
me sprašuje razbita
čudna in hladna
odgovarjam
ko zlepljam njene koščke
a mirna
nič grozna
zame preslikana
na dogoreli papir
kako veš
me vpraša
zazrem se v meglo
ki jo presaja
tja
odložim verz
in ji povem
ne kliči je
ne vabi
pride sama
v stotinki časa
ko jo dojameš
si zaželiš le
da bi te radodarno
vrnila
nazaj sheeba
Napisal/a: sheeba
Pesmi
- 07. 01. 2011 ob 18:26
- Prebrano 1383 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 680
- Število ocen: 16