Jaslice

deklica steče
po tlakovanem pločniku votlo odmeva
pred izložbo knjigarne si oddahne
jaslice so še vedno tam

poišče mamine oči
ona nemo odkima

zimski piš
se ujedljivo pretaka med goriškimi palačami
zapleta se v porajajočo temo
kot zgoščen hlad
se jima tihotapi pod obleko

tiho pristopi sključen starček
poboža kodrasto glavico
in stopi v trgovino
pokaže na jaslice poželenja

na lesenem pultu zazvoni velika izrezljana blagajna
tresoča roka odšteva lire

mami je nerodno
zardeva
jeclja
ne
ne
saj ni treba
stare so še čisto dobre

otrok žari
stiska zavoj

izmozgan obraz se zguba v nasmeh
potem samo še govori
o vojni
Dachauu
smrti
ki mu je ukradla družino

kaj mu bo denar

bodi dobra mala
in moli

Lea199