srkaj me

prst zdrsne po ostrini oltarja
malinov stok se lepi
na rožnata krila
smola pegasto reko ustvarja

srkaj me

ni še konec
je komaj začetek
pretaka se
teče
vžiga fragment v spomin
prebuja se freska
v tabernakelj stresa vlažnost snežink

srkaj me

naval, ki požrešno ljubi z rokami
želja se v prvi kader postavi
in sapa
ah, sapa
vročična in sladka
joj, sapa
sočna
na ustju oblaka

srkaj me

ko glodam vrhunce
in ritem pritiska
napada
se krči
obvlada
ne
ne
ne
daj
še

srkaj me

izginja v slini najino mesto

srkaj me

malo
še
ko nežno popušča
v cvetu
ločje obstane
in roso poželjivo objame

sheeba