Le komu koristijo vsi ti soneti,
ko ti in jaz veva, da so razprodani
na dražbi brezvezja, v arhive poslani,
že tisočkrat rimani, stavki prekleti!

Zakaj jih še piševa, prazna poeta?
Mar nisva že vseh blaznih verzov nastlala
in že preveč kritičnih pljunkov pobrala
z obličja prostora, ki s formo pometa?

Poslušaj. Kaj, ko bi le zate pisala
in ti samo meni sonet bi prebiral?
V kvartine, tercine bi skupaj nabrala

ostanke sveta, ki nekoč si jih zbiral
in ki sem v njih včasih breztežna ostala.
Morda bo potem bolj počasi umiral ...

Lidija Brezavšček - kočijaž