Ena moja resnica (sonet)

Ko bo poslednja maska na obrazu -
z ukletih homo sapiensov padla,
ko ljudstvom laž ne bo resnice kradla,
da bi toploto podredila mrazu,

teles bolelo več ne bo v izrazu
duš, če bi tudi koža z njih odpadla,
četudi bi skušnjave zver napadla,
svetlobo gnala tja v temó k porazu.

Ko vedel, da se ga ne da zlomiti,
svoboden duh bo vsak, mu bo vseeno;
telo se uniči, duh se zna izviti,

brez mask, domov, v resnico razpršeno,
svobodne volje ne pusti vkleniti;
med števne sile vpet gre iz sebe, v eno.

 

pepelka

Komentiranje je zaprto!

pepelka
Napisal/a: pepelka

Pesmi

  • 05. 01. 2011 ob 21:06
  • Prebrano 721 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 206
  • Število ocen: 7

Zastavica