Ta pesem nima matere,
le zapolnjena usta pestunj.
Le begajoče ladje in strgana jadra
v družinskih praznovanjih.

In nima kluba za starše
ali peticije za spomladanski
sadovnjak sester in bratov.

In v njenih gredicah
se togotijo kamni
z zlatimi črkami.
Tudi rože veter ljubkuje tako,
da k vosku sveč
prilivajo slan nektar.

Ta pesem ne trepeta,
ampak z rumenim očesom vrane
izžge materina znamenja
in počasi potone v njihove brazde
iskat deseto hčer.

Nemo