Zanesi besedo pod lila vesolje,
tam roza ušesa že čakajo nate,
le tam je pripravljena prižnica zate,
in upaj, da duhci te slišijo bolje.

Ker tukaj, na dnu, te nihče ne posluša,
poglej jih, kretene, kar v prazno bolščijo,
preroka se - tebe - prav nič ne bojijo.
V očeh le pohota, v goltancih pa suša.

Zato zdaj zaplavaj do vate oblaka.
S seboj vzemi svojo nedvomno pravico.
Tam v auro zapiči izjava se vsaka.

Zakaj tu še gledal bi tisto prasico,
ki veš, da ima te za vola, bedaka?
Eteričnim zleti oznanjat' resnico.

Lidija Brezavšček - kočijaž