Bil si vernik partije.
Tovariši so te poimenovali mali Stalin,
mama pa te je ljubkovalno klicala Džugašvili.

Tvoja vsakodnevna molitev je bila internacionala.
Prekrižana srp in kladivo sta bila tvoje razpelo,
komunistični manifest, knjiga vseh knjig.

V sobi si imel obešeni
veliki sliki Marxa in Engelsa,
med njima je visela rdeča zastava,
na hodniku pa galerija
komunistov, ki so zaznamovali 20. stoletje.

Bil si vodja lokalne partijske celice,
s skrajnim fanatizmom
si preganjal kontrarevolucijo.

Svoje dekle si ovadil »udbi«,
ker je na srednješolski proslavi
uporabila citat iz svetega pisma.

Jokal si na ruševinah Berlinskega zidu.

* * * * *

Za svojo grešno preteklost se samo kaznuješ.

Ob nedeljah okoli stegna nosiš »cilis«,
pas z bodicami, obrnjenimi navznoter.

Vsak petek se bičaš z usnjenim bičem,
na veliki petek pa z jekleno verižico,
takrat je kopalnica poškropljena s krvjo.

V sobi spiš na golih tleh,
za vzglavnik imaš biblijo.

Relikvije preteklosti si zažgal na grmadi.

Na steni visijo novi gospodarji:
Levo Joseph Ratzinger,
desno Josemaria Escriva de Balaguer.
Vmes na razpelu križani.

Včeraj te je obiskal papeški nuncij,
v spremstvu dveh španskih duhovnikov.

Jutri boš povišan v vodilnega numerarija
organizacije OPUS DEI.

Srečko Plahutnik