Z blazinico kazalca ti zdrsnem po bradi
in obrišem kapljico sline v ustnem kotičku.
Pustili so te slečeno, pokrito samo s tanko rjuho,
ki ti jo tesneje ovijem okoli nog.
Pet minut pred vizito te božam po roki
in ne zdrzneš se, ker je mrzla.
Se ti je kaj sanjalo, te vprašam,
pa samo zmigneš z rameni.
Ena od aparatur tenko zapiska
in že pomislim na najslabše.
Takrat odpreš oči in mi rečeš:
"Tako hitro pa to ne gre."
Skozi tvoje pol priprte veke vidim,
da poplesavaš nekje,
za kamor jaz nimam potnega lista.
Preden odidem, pomislim,
da si vseskozi bila doma onstran
in prihajaš k nam samo obnavljati vizo.

yoyoba