Tadej.

Divjajo ti misli in pogled bega.
Popraviš si pramen svetlih las,
tako nežno,skoraj brezčutno.
Vedno to storiš,
kadar boš povedal nekaj odločilnega,
povedal tiste misli,
ki jih tako skrbno skrivaš v sebi.

Potem me pogledaš v oči,
izpod tistega divjega pramena las,
tako skrivnostno,tako lepo,
a hkrati brezčutno,
da se mi čas ustavi,
morda te ravno to dela
v mojih očeh tako posebnega.

Poslušam te,
privabi mi nasmeh na obraz,
ta način govora,te besede,
sramežljiv nasmeh,
kadar kaj priznaš.

Divjajo mi misli in pogled mi bega.
Gledam te,
poslušam te,
vidim kako žariš,
kadar o njej govoriva,
skoraj čutim razbijanje srca,
nemir v tvojih prsih.

Toliko misli prebudiš v meni,
vedno znova,
vedno, ko te vidim,
vedno znova,
vedno,ko se sprehajava,
vedno znova,
tako močno,
da si zaslužil svojo pesem.

AndrejaK