A ti ne slišiš
odhajaš
skozi mene
kot preplašen
trenutek
delaš se
da zate
večnost
ne obstaja
in da so
besede
le nujno zlo
kot zložljivo
nebo
ki ga vedno nosiš
v sebi
a jaz
rišem
tvoj nasmeh
na prhka platna burje
in pišem
pesmi
na razpenjeno tišino
obale
zate bučim
kot srce
premajhnega vesolja Legy
Napisal/a: Legy
Pesmi
- 25. 12. 2010 ob 13:07
- Prebrano 2064 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 1580
- Število ocen: 40