Poslušam radio,

smreka se sveti z rumenimi lučmi,

jaz pa sama praznujem samoto

in se hranim z glasbo za dva.


Pijana od vrtečih pesmi za Božiča

se pripravljam, da izteče še to staro leto,

ko okraski izpred dvajsetih let mi delajo družbo,

me nepremično pogledujejo iz vej smreke.


Čas se izteka,
spoznavam uro,
nemilostno
prehiteva.

IŽ-lev